Intervju

______________________________________________________________

Intervju z raperejm Zlatkom

17. maja 2017, smo na šolo povabili Zlatana Čordića Zlatka. Pogovor z njim je kot hudournik. Postaviš vprašanje in se izlije monolog, strasten, z vsemi prvinami dobrega govorca. Sporočilo je poučno in sočno. Tako kot njegovi komadi.

  1. Kdaj ste se začeli ukvarjati z rapom?

»To morte slišat, začel sem pisat 2001«, je zarapal. . Inspiracijo pa imam od kar vem za sebe. V OŠ sem se zelo hitro naučil pesmice, in rad sem tudi deklamiral. Na žalost pa me takrat nihče ni opazil. V srednji šoli se je v meni nekaj zgodilo. Zaradi ene punce sem začel pisati poezijo. To je bilo izražanje samega sebe in je bilo kar zabavno. Nikoli nisem bil sramežljiv, ampak do te osebe nikoli nisem hotel pristopiti. Namenil sem ji le poezijo. Enkrat, pozneje, sem ji to celo povedal.

  1. Kateri je vaš prvi rep, ki ste ga napisali?

Prvega rapa se ne morem spomniti, ker je bilo to le ogrevanje. Temu je sledilo pet popisanih zvezkov. Nastale rape nikoli nisem izdal. Prvi rap se je zgodil v kleti na Fužinah. To je že dolgo. Teh rapov nisem izdal, ker sem se zavedal, da moram na tem področju še dozoret.

  1. Zakaj veliko vaših pesmi govori o življenju ?

Se nasmehne. Ker so najboljše življenjske knjige. Najboljši filmi so posneti po knjigah, ki so življenjske. Življenje je največja inspiracija. Pomembno je, da sledimo svojemu srcu. Nikoli ne bi mogel pisati o tem, kar pišejo drugi glasbeniki. Moje delo so moje misli, moji spomini. Z glasbo povem svoje misli naglas. Sem ogledalo družbe. Ker imamo eno sonce, en zrak, se moramo spoštovati.

  1. Ali menite, da je rap lahko način približevanja aktivne problematike mladim?

Z rapom se lahko naredi veliko dobrega, lahko pa tudi marsikaj slabega. Rap je tako kot facebook. Če ga boste uporabljali za dobre stvari in dogodke, in boste socialno omrežje uporabljali v mejah normale je lahko koristen, sicer je lahko nevaren. Tako je tudi z rapom.

  1. Katera je vaša najljubša pesem in na katero ste najbolj ponosni?

Nimam najljubše pesmi, nimam najljubšega filma. Sem odpret in si dovolim, da dobra glasba in filmi vplivajo name. Veliko je umetnikov, ki jih spoštujem in od katerih sem se tudi veliko naučil. Iz njih sem znal zluščiti dobro. Eden izmed prvih, ki me je navdušil za hip hop je bil 2Pac, naslednji je bil Muhammad Ali. On ni bil samo boksar, bil je človek. Tudi Ivan Krambergar, Prešeren, Cankar, Nelson Mandela… Privlači me njihova nesebičnost.

  1. Kje najdete navdih za besedila?

V osnovni šoli. (Smeh…). Ob gledanju filmov, ob poslušanju glasbe, druženju z ljudmi, na potovanjih… Povsod.

  1. Ali mislite, da je rap umetnost?

Okus je največji sovražnik umetnosti. Umetnost je to, da nekdo lepo riše in ga na žalost ne podpirajo. Vsak je svoj umetnik. Tudi frizer je umetnik.

  1. Nam lahko poveste, zakaj trdite, da ste Princ Fužinc?

Ker so Fužine edino naselje v Evropi, ko imamo svoj lasten grad. Iz tega izhaja Princ Fužinc. V bistvu smo vsi Princi Fužinci. To izhaja še iz tistega obdobja, ko nismo imeli ničesar, samo igrišče in glasbo.

In potem dobivaš take ideje in navdihe.

  1. Ali se vam je življenje spremenilo, ko ste postali popularni?

S prepoznavnostjo nimam težav.

  1. Ali ste kdaj imeli oboževalke, ki so vas lovile po koncertu?

Ja, velikokrat sem tudi v komadu uporabil to. Enkrat je »uletela« ena punca in je rekla, da ji je žal, ker mi njena sestra ni dala šanse. Dolgo nazaj. To je bilo še takrat, preden sem bil Zlatko. V življenju je tako, da dolgo garaš in ko pridejo rezultati, ljudje rečejo, saj ni tako slab. Ampak takrat je že prepozno. Ti si poročen imaš otroke, družino…

  1. Kaj najraje počnete, kar ni povezano z glasbo?

Najraje se ukvarjam s športom. Tečem, igram nogomet, rad grem v Atlantis s svojimi »tamalimi«… rad imam vodo, zelenje, tekme, predstave, filme. V bistvu živim življenje s tistim kar me zanima, kar me veseli. Rad spoznavam nove stvari. Predvsem pa glasba in šport.

Intervju sta izvedla Ul Denšar in Ambrož Grum

_____________________________________________________________

Intervju z Žigo X Gombačem

Če mislite, da je Žiga X Gombač le pisatelj, se prav gotovo motite. Počel je že marsikaj, med drugim je organiziral koncerte, jih promoviral, bil novinar, delal na MTV-ju, trenutno vodi tudi TV-kviz … je tudi ultramaratonec, ki prisega na zdrav način življenja.

Zakaj imete v svojem imenu X?

Ker izraža moj način življenja, ki ga živim, in sicer brez alkohola in drog ter z veliko pozitivne energije in spoštovanja do vseh živih bitij na planetu in glasno glasbo. Šlo je za eno tako gibanje in ta način življenja se simbolizira  x. In se mi je zdelo to zanimivo umestiti v ime, da me lahko, ko nastopam na šolah, potem kdo to vpraša in lahko povem, da tudi pisatelji lahko živimo, delamo in pišemo na takšen način, da nismo samo neki pijanci ali kakorkoli se že govori o njih.

Kako razmišlja odrasel pisatelj, ki piše za otroke in mladino?

Tako, da ta odrasel pisatelj samo izgleda odrasel, v njem pa še vedno živi en tak otrok, ki lahko dela traparije, oziroma niti ne traparije, ampak je ohranil otroka v sebi. Torej še vedno je ostal fant, ki hodi v osnovno šolo in potem se mora učiti in ga včasih preganja test iz matematika in ga skrbi, če ga bo opazila ena iz devetega razreda, če on hodi v osmi. Velikokrat ko nastopam, vidim tudi v publiki »sebe.« Zdi se mi fajn, kot je že rekel Peter Pan, da včasih ni dobro povsem odrasti. Ja, plačujemo položnice, znamo vozit avto, ampak so nam pa všeč še kakšne stvari, ki jih imajo otroci radi. Na primer – zadnjič sem bil v enem vzgojnem zavodu in smo debatirali in govorili, potem sem pa videl, da zunaj igrajo nogomet. In potem sem šel nogomet igrat, ostali so pa razpredali o odraslih zadevah. Tako da ja, mladinski pisatelj mora ohraniti iskrico v sebi, da se malo poheca, da je v stiku s svojimi bralci. Čeprav je včasih to težko, včasih ti pa žena reče, če se lahko zresniš.

Kako se je v vas prebudila pisateljska žilica?

Ja, že od nekdaj. Včasih to tudi povem na šolah. Enkrat smo s šolo šli v Cankarjev dom, kjer so prebrali moj spis. Tam so predstavljali najboljše spise tistega leta, zato sem pomislil, da sem nadarjen za pisanje in potem je sledilo veliko dela, kakšnih 20 let do prve knjige. Že v osnovni šoli sem srečal ljubezen do pisanja. In upošteval sem nasvet profesorice slovenščine, da je talenta le 10% do uspeha in je treba ta talent vsak dan negovati. In zato pišem vsak dan znova, trenutno pišem 2 knjigi.

Kakšni ste bili kot najstnik? Ste bili problematičen ali ubogljiv in priden pubertetnik?

Bil sem bolj prvo kot drugo, zelo težko sem bil pri miru, če me kaj ni zanimalo, sploh nisem sledil, če pa me kaj je, sem zelo sledil in še doma študiral in se učil. V osnovni šoli so me zelo zanimali ptiči, čeprav je temu namenjene čisto malo snovi, sem jaz to potem preučil na polno in delal referate namesto učiteljice. Pri slovenščini so videli, da imam talent za pisanje in nastopanje in sem nastopal v kakšnih predstavah. Če me je kaj zanimalo, sem bil 120%, če pa me kaj ni, pa sem bil 10%. Tako da tisto, kar me ni zanimalo, me je zanimalo vse ostalo. S sošolci sem klepetal in motil pouk, zato je marsikdo mislil, da iz mene ne bo nič.

Kdo prvi prebere vaše knjige?

 Včasih sta bila prva otroka, vendar zdaj ne več, ker sta že tako velika. Zdaj jima rečem: » Spet sem napisal novo knjigo.« in odgovor je po navadi :»Aja, spet.« in zato je zdaj prva žena, ki jih prebere, potem moj prijatelj Boštjan in še en prijatelj Samo in kakšen otrok, pa seveda urednik. In tako upam, da ta knjiga pride do čim več bralcev

Zakaj ste se odločili, da boste šli na ultramaraton?

Ker rad tečem, zelooo dolgo.

Kakšno je vaše mnenje o beguncih?

No, o tem sem pisal v knjigi NK Svoboda in mogoče bi bilo dobro vzeti to knjigo v roke in jo prebrat, ker sem tam res natančno opisal svoje mnenje o beguncih.

Kaj bi vzeli na samoten otok?

Ženo, črni čaj, glasno glasbo in fontano s čokolado.

Z Žigo X Gombačem sva se pogovarjala Ana Stergar, 8. a in Ul Denša, 7. a

______________________________________________________________

Kaj o Prešernu vedo učenci 3. razredov

8. februar je slovenski kulturni praznik, v spomin na leto 1849 umrlega pesnika doktorja Franceta Prešerna. 8. februar imenujemo tudi Prešernov dan. Prešeren je umrl kot velik pesnik svetovnega formata, zato kulturni dan praznujemo na dan njegove smrti.

Smrekarjeve novinarje je zanimalo, kaj o Francetu Prešernu vedo učenci 3. razredov.

Gašper Dovšak, 3. b

Prešeren je najbolj znan slovenski pesnik, ki ne živi več. Zaljubljen je bil v Julijo. Njegov kip stoji na Prešernovem trgu. Je velik, sive barve, nad njim je pa še ena ženska. Nekdo leži nad njim. Njegov pogled je usmerjen v kip Julije, ki stoji na steni hiše.

France Prešeren je napisal Zdravljico. To je naša slovenska himna. Himno slišiš ob zmagah športnikov, zadnji dan v šoli pred počitnicami in v cerkvi. Pri himni vstanemo in če jo znamo, pojemo zraven, drugače pa smo tiho. Po koncu ne ploskamo.

Leon Valančič, 3. B

France Prešeren je naš največji pisatelj in je napisal Zdravljico. Njegov kip stoji v mestu, je sive barve in je kar velik. To mi je povedala učiteljica. Prešeren ne živi več, po poklicu pa je bil pisatelj in je bil reven. Zaljubljen je bil v Julijo, ki je tudi poleg Prešernovega kipa. Prešeren gleda v Julijino okno. Zdravljico slišimo, kadar kdo zmaga in kadar je kakšna prireditev. Med himno ne govorimo, se ne smejemo in po končani himni ne ploskamo.

Erika Tušar, 3. a

Prešeren je znan pisatelj in njegov spomenik stoji ob Ljubljanici, je velik in sive barve. Kadar slišimo Prešernovo Zdravljico, smo kulturni, ne norimo in smo tiho.

Ondina Puš, 3.a

Kip Franceta Prešerena stoji v Ljubljani. Je velik, zelenkast in gleda v okno, kjer je bila doma Julija Primic. Našo himno je napisal France Prešeren in se imenuje Zdravljica. Seveda poznam to pesem, znam pa jo tudi malo zapeti. Klicali so ga dr. Fig, ker je otrokom delil fige. Bil je zaljubljen v Primičevo Julijo, vendar ona ga ni marala.

S tretješolci smo se pogovarjali Ana, Larisa, Daša, Adriana in Sara.

______________________________________________________________

Miklavž, Božiček ali dedek Mraz?

Bliža se veseli december in z njim trije dobri možje. Le kaj bodo letos prinesli? O tem smo povprašali naše prvošolčke.

  1. Katerega dobrega moža se najbolj veseliš?

 Staška, 1.b: : Najbolj se veselim dedka Mraza, ker prinese veliko daril.

Andrej, 1.b: Najbolj se veselim Božička, ker mi prinese darila.

Sara, 1.b: Najbolj se veselim dedka Mraza, ker mi prinese darila.

Alej, 1.c: Zelo se razveselim Božička, ker mi prinese darila.

Ena, 1.c: Dedka Mraza se veselim, ker mi bo prinesel plastelin za izdelovanje sladoleda.

Jaka, 1. c: Dedka Mraza se veselim, ker od vseh dobrih mož pride zadnji.

Leon, 1. c: Dedka Mraza se veselim, ker ima lepo obleko in ker prinese največ daril.

Benjamin, 1.c: Najbolj se veselim Miklavža, ker prinese bonbončke.

Svit, 1.c: Ja dedka Mraza, ker prinese dobra darila.

Untitled 8

  1. Ali napišeš pismo želja?

Staška, 1.b: Ja. V pismo napišem svoje želje in ga dam pod smrečico. Andrej, 1.b: Ja, napišem pismo želja. Podobno je dedku Mrazu. Moj Božiček stanuje pod smrekico in na ta naslov tudi pošljem pismo želja.

Sara, 1.b: Da, napišem pismo. Pismo je rdeče in okrašeno s srčki. Moj dedek Mraz stanuje na stopnicah in na ta naslov tudi pošljem pismo želja.

Alej, 1.c: Ja napišem pismo, pa še narišem mu in potem ga pošljem na sever, kjer je njegov dom.

Ena, 1.c: Ja, ker ne znam še sama pisati, ga zame napiše sestrica in ga pošljeva po hitri pošti.

Ariana, 1. c: Napišem mu lepo pismo in ga vržem v nabiralnik.

Taj, 1. c: Napišem mu pismo z lepimi besedami in ga dam na okno.

Jaka, 1. c: Napišem mu lepo pismo in nanj prilepim slikice. Pustim ga na mizi poleg piškotov.

Leon, 1.c: Pismo mu polepim z žogicami.

Benjamin, 1.c: Sam mu napišem pismo in ga vržem v nabiralnik.

Svit, 1.c: Sam mu napišem pismo na bel papir s črnim svinčnikom. Pustim ga kar v svoji sobi.

Untitled 7

  1. Ali bi želel opravljati Božičkovo delo za en dan?

 Svit, 1.a: Ne, ker bi bilo prenaporno.

Staška, 1.b: Ne, ne bi hotela biti Božiček.

Andrej, 1b. Ja, bi opravljal Božičkovo delo. Če bi bil Božiček, bi najprej obdaroval svoje starše.

Sara, 1.b: Da, opravljala bi delo dedka Mraza in če bi bila dedek Mraz, bi najprej obdarila Staško.

Alej, 1.c: Ne. Če bi pa slučajno bil Božiček, bi najprej obdaroval bratranca.

Ena, 1.c: Ja. Obdarovala bi najboljši prijateljici.

Ariana, 1.c: Ja, bi bila Božiček in bi obdarila svojo sestrično.

Tai, 1.c: Ja in če bi bil Božiček, bi obdaril svoje prijatelje.

Jaka, 1.b: Ja bil bi Božiček in obdaril bi vse ljudi.

Leon, 1.c: Ja, bil bi Božiček. Obdaril bi vse najboljše prijatelje, tiste, ki jim zaupam.

Benjamin, 1. c: Ne bi hotel biti Božiček. Če bi pa že bil, bi obdaril prijatelje in tiste ljudi, ki jih še ne poznam.

Svit, 1.c: Če bi bil Božiček, bi obdaril sestrico, mamico in očija.

 Untitled 6

  1. Kaj misliš, kakšen je Božiček?

 Staška, 1.b: Božiček je debel, ima dolgo belo brado, oblečen je v rdečo majico in hlače in ima rjave škornje.

Andrej, 1.b: Mislim, da je Božiček rdeč, ima kratko belo brado in rdeče škornje.

Sara, 1.b: Ima belo brado, je velik in rdeč.

Alej, 1.c: Božiček je rdeč in ima dolgo belo brado.

Ena, 1. c: Božiček ima sivo brado in rdečo obleko.

Ariana, 1. c: Ima dolgo brado.

Tai, 1.c: Ima dolgo brado, rdečo kapo in je debel.

Svit, 1.c: Ima belo brado in je v rdeče oblečen.

Jaka, 1. b: Božiček ima dolgo belo brado, rdeče ogrinjalo in črne škornje.

Leon, 1.c: Božiček je visok, ima veliko belo kapo in belo obleko.

Benjamin, 1.c: Ima brado.

Untitled 1

  1. Kako po tvoje izgleda Božičkov dom?

 Jure, 1.a: Njegov dom je rdeč.

Maka, 1.a: V hiši ima police in veliko daril.

Eldar, 1.a: Stanuje v rdeči hiši in ima veliko piškotov.

Alej1.c: Njegov dom je mrzel.

Andrej, 1.b: Mislim, da je Božičkov dom velik in z njim živijo škratki.

Sara, 1.b: Božiček nima žene. Živi sam. V hiši ima jelene in je rdeč. Njegova hiša je daleč.

Ena, 1c: Božičkov dom je na severnem polu in je bel kot sneg in je zelooo velik.

Ariana, 1. c: Božičkov dom je na severu, je okrašen in ima polno škratov.

Tai, 1.c: Božiček stanuje v hiši z dimnikom in ima veliko jelenov.

Jaka, 1.b: Božiček je doma Pod ledom, ima veliko jelenčkov, pa ženo in otroke. Njegov dom je velik in okrogel.

Leon, 1.c: Božiček je doma na nebu. Njegov dom je okrašen in na smrekici ima lučke.

Benjamin, 1.c: Božiček živi v leseni hišici.

Svit, 1.c: Njegov dom je okrašen in ima veliko daril.

Untitled 5

Vsem prvošolčkom želimo, da bi se uresničile njihove želje. Vsem bralcem našega Smrekarčka pa želimo srečno, uspešno in prelepo novo leto.

Prvošolčke smo intervjuvali Marko, Adriana, Ana, Ul, Larisa, Daša, Taja in Mila.

______________________________________________________________

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja